Poslovodje se lahko vključijo v obvezna zavarovanja na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V nadaljevanju bomo opisali  tri pravne podlage:

  • zavarovanje na podlagi delovnega razmerja (14. člen ZPIZ-2);
  • zavarovanje kot poslovodje družbeniki (16. člen ZPIZ-2);
  • zavarovanje na podlagi drugega pogodbenega razmerja (18. in 20. člen ZPIZ-2).

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) kot poslovodje opredeljuje tiste osebe, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in družbo zastopajo. Poleg tega pa je poslovodja zadolžen za vodenje stikov s pogodbeniki in vodenje finančnega poslovanja.

Pogodba o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene tako poslovodja večosebne družbe kot tudi poslovodja enoosebne družbe ob upoštevanju določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Osnova za obračun prispevkov je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami in povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi, razen tistih, ki so izrecno izključeni iz osnove (tretji odstavek  144. člena ZPIZ-2).

 

Poslovodja in družbenik

Poslovodje, ki so hkrati družbeniki družbe in ne sklenejo pogodbe o zaposlitvi, delo poslovodje opravljajo na podlagi pogodbe civilnega prava, to je pogodbe o poslovodenju.

Med družbo in družbenikom je prirejen odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti. Pogodba o poslovodenju družbe mora biti sestavljena kot mešana pogodba, in sicer kot pogodba o delu (podjemna pogodba) in pogodba o naročilu (mandatna pogodba). Za obe obliki pogodb se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika. Na podlagi pogodbe o delu opravlja poslovodja posle vodenja družbe, na temelju pogodbe o naročilu pa posle zastopanja družbe.

Poslovodje družbeniki so zavarovani na podlagi 16.člena ZPIZ-2 (zavarovalna podlaga 040) za polni ali krajši delovni čas, če niso prednostno zavarovani na drugi pravni podlagi (kot zaposlene osebe v delovnem razmerju oziroma kot samozaposlene osebe).

Osnova za obračun prispevkov je dobiček oziroma prejemek za opravljanje poslovodne funkcije in dela, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove. Najnižja osnova v letu 2019 znaša 85 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (PP), oziroma najvišja v višini 3,5 –kratnika PP.

Prispevki se obračunavajo mesečno na obrazcu OPSVL.

 

Delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja

Poslovodja lahko opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, to je pogodbe o poslovodenju, čeprav ni družbenik družbe. Gre za poslovodje, ki so že polno zavarovani na drugi pravni podlagi, pa tudi poslovodje, ki niso socialno zavarovani oziroma niso zavarovani s polnim zavarovalnim časom.

Če poslovodja prejema dohodek od poslovodenja, na podlagi drugega pogodbenega razmerja in je hkrati zavarovan za polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, je delodajalec zanj zavezan za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja po 8,85 odstotni stopnji. Osnova za plačilo prispevka je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja.

Prav tako sta poslovodja kot tudi delodajalec zavezana k plačilu prispevka za zdravstveno zavarovanje, skladno z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju(ZZVZZ) poslovodja v višini 6,63 odstotka od osnove, delodajalec pa v višini 0,53 odstotka od osnove.

Če poslovodja ni zavarovan za polni delovni čas, je poleg zgornjih prispevkov dolžan plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od osnove, ki jo predstavlja posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev.