Velika večina podjetnikov izstavi račun z valuto 8, 15 oziroma 30 dni. Zaradi preteklih izkušenj z neplačevanjem računov pa jih velika večina izstavi predračun in šele ko je predračun plačan, opravijo storitev ali prodajo blago.
Ne glede na to, bi vam radi prikazali, kakšni so plačilni roki med gospodarskimi subjekti in sicer ne smejo biti daljši od:
• 60 dni od dneva prejema računa;
• 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve ( to ne velja, če račun ni bil prejet ali je dan prejema računa sporen, oziroma, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali preden je bila storitev opravljena );
• 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve ( velja, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve, dolžnik pa je prejel račun pred dnevom pregleda ).
Če je dolžina roka dogovorjena pisno, je dogovorjeni rok za plačilo izjemoma lahko daljši od 60 dni. To pa lahko velja le, če tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.
Lahko pa rok plačila obveznosti tudi ni dogovorjen. V tem primeru mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti:
• V 30 dneh od dneva, ko je prejel račun;
• V 30 dneh od dneva, ko je prejel blago ali je bila opravljena storitev ( to velja, če račun ni bil prejet ali je dan prejema računa sporen, oziroma če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev );
• V 30 dneh od dneva pregleda blaga ali storitve ( to velja, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda, pri tem pa rok, v katerem mora dolžnik pregledati blago, ne sme biti daljši od 30 dni. Pogodbeni stranki se lahko tudi pisno dogovorita, da je rok za pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če tak rok ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora ).
Posebnost glede plačilnih rokov za gospodarske subjekte velja za prevoze v cestnem prometu. Plačilne roke v cestnem prometu ureja zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2). Kot je razvidno iz zakonskega besedila, je plačilni rok praviloma največ 30 dni od izdaje računa ( stranki se lahko dogovorita tudi za krajši rok ). Zakon dopušča tudi daljši plačilni rok, ki pa ne more biti daljši od 60 dni od dneva opravljene storitve. Plačilni rok, daljši od 60 dni, bi bil po določilih ZPreZP-1 nepravičen pogodbeni dogovor, ki pa se šteje za ničen.
V kolikor upnik ni prejel plačila za opravljeno storitev, izterja svoj dolg. Upravičen je zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave ter morebitne preostale stroške, ki so povezani z izterjavo dolga. Stroški izterjave znašajo 40,00 Eur. Pravica upnika zastara v treh letih od dneva nastanka zamude.